Andreja, April 2018

Pedokinetiko pri Oleksandru obiskujem že 2 meseca in sem navdušena. S hčerko smo pričeli vaje obiskovati, ko je imela 3 mesece, in ravno te vaje so mi vlile samozavest pri ravnanju z njo, me naučile, kako vse lahko z njo počnem v prostem času, kako se z njo igrati, predvsem pa kakšne vaje izvajati, da spodbujam njen razvoj. Zelo sem zadovoljna tudi z Oleksandrovim pristopom, saj ne dela nič "na silo" in ne dovoli, da bi se dojenčki jokali, vaje izvaja le do meje, ko so malčki še zadovoljni, zato tudi pri več otrocih v skupini ni nikoli slišati joka, otroci pa so celo uro razposajeni in pri vajah sodelujejo.

Urša in Marko, Maj 2017

Novorojenček se nama je zdel nekaj tako skrajno krhkega, da se ga skorajda nisva upala nositi. Hkrati sva opažala, da premore toliko energije, da jo je nujno nekako spraviti v pogon. Ko je bil mali star en mesec, sva poklicala Oleksandra, od tistega dne je bilo vse drugače. Strah pred nošenjem se je postopoma porazgubil in sinko se je opazno bolje počutil v najinih rokah. Vsa nežna mehanika oziroma suvereni, a mehki prijemi so mu pomagali tudi pri prebavnih krčkih, ki so bili poprej kar travmatični zanj in za naju.

Oleksandr nama je pokazal, kako koristno in osrečujoče je otročku nenehno postavljati izzive, zmožni so več, kot bi si kadarkoli mislili. Da ti vse to pride pokazat na dom, pa je sploh udobno. Oleksandra toplo in iskreno priporočava.

Tanja, Marec 2017

Pri vadbi pedokinetika, ki jo izvaja Oleksandr Lotokhov, sva s hčerko neizmerno uživali in preživeli prijetne ter zelo poučne urice. 

Prišli sva v fazi, ko hči od bočnega seda naprej ni nekaj časa napredovala. Oleksandr je znal prisluhniti in uvideti situacijo ter hčerko preko zanjo primernih prijemov in igre spodbudil, da je naredila ključne korake naprej. 

Preko redbne vadbe je hči čez čas pričela kobacati, hkrati se je v svojem tempu, brez pritiska počasi dvignila tudi na obe nogici. 

Vadba nam je pomagala, da smo tudi doma sami lahko izvajali določene vaje  in utrjevali, kar smo se na uri pedokinetike naučili.

Všeč mi je bilo, da  brez pritiskov na povsem naraven način s hčerko prišli do velikih rezultatov, zato smo Oleksandru izjemno hvaležni.

Jelena, Julij 2016

Sem mama trenutno 9 mesečne Lare. Prva dva meseca sem se pri rokovanju z njo počutila precej nerodno. Ves čas sem se spraševala, ali določene prijeme (dvigovanje, polaganje) izvajam pravilno. Lara je bila med manjšimi otročički in se mi je zato zdela še toliko bolj krhka. 

A k sreči nas je ob Larinem dopolnjenem 2. mesecu starosti enkrat tedensko pričel obiskovati Oleksandr. Prva morda malo hecna stvar, s katero nas je seznanil, je bila, da je otrok preveč oblečen. Ko smo slekli eno plast, se je Lara pričela še več in bolje gibati, posledično razvijati in več ur spati v kosu. Naslednja novost je bila, da Lara pravzaprav že kar v redu drži glavico in je ne rabimo več toliko podpirati, zaradi česar si je Lara kmalu še bolj okrepila vratne mišice, da je lahko glavico samostojno držala. Tretja zelo uporabna stvar pa je bila masaža trebuščka, s katero smo Lari večkrat olajšali bolečine v trebuščku in zaradi katere se je lažje pokakala, ko še ni obvladovala sfinktrov. Same fajn in uporabne stvari.

Lara je z Oleksandrom ter z mano in možem "telovadila" približno eno uro na teden. Oleksandr nam je pokazal mnogo zanimivih vaj in gibov, ki smo jih lahko izvajali potem tudi samostojno. Pri Oleksandru je bila Lara vedno pomirjena in je vse vaje z navdušenjem izvajala, tudi če morda tisti dan ni bila najbolj naspana. Oleksander je vaje izvajal nežno, s posluhom za otrokove meje, a odločno. Za kakršna koli vprašanja v zvezi z ravnanjem z dojenčkom (tudi npr. glede spanja, dojenja, uvajanja goste hrane itd.) je bil vedno na voljo. Prilagodljiv je bil tudi glede časa, ki ga je preživel z nami.  Vaje, ki smo jih osvojili pri posamezni uri, sva z možem z otrokom izvajala sama, kar je pripomoglo tako k njenemu motoričnemu razvoju, kot povezanostjo med nami tremi. 

Oleksander je z nami delal do Larinih petih mesecev in pol, ko se je samostojno usedla in skobacala. Tudi v nadaljevanju Lare nisva silila v nadaljnje razvojne korake (npr. postavljanje na noge ipd) temveč ji po Oleksandrovih priporočilih zgolj poskušava omogočiti prostor in spodbude za korake, ko bo zanje sama pripravljena.

Lara zdaj pri 9 mesecih že naredi par korakov v stilu hoje rakovice ob opori, samostojno nosi hrano v usta (npr. borovnice), ob padcu se zna ujeti, preizkuša 100 in en gib, zelo uživa v čofotanju v vodi (npr. morju), ni je strah tujcev...Mogoče je Lara med bolj motoričnimi tipi, a z možem sva prepričana, da so pravilne spodbude, s katerimi nas je seznanil Oleksandr, pripomogle k temu, da se Lara tako lepo razvija. In pravzaprav se skupaj z Laro razvijava tudi midva kot starša in postajava veliko bolj samozavestna. Za vse to sva mu neskončno hvaležna in lahko samo priporočiva sodelovanje z njim.